— Lorella Limoncin Toth
Umetnostni kritik
Spomini na grožnjanski Ex tempore.
Dobro se spominjam začetkov grožnjanskega Ex tempora. Bilo je leta 1994 in zaposlena sem bila kot umetniška vodja mestne galerije “Fonticus”. To so bili časi velikih sprememb, kriz in bojev, vendar tudi velikega zanosa: institucije so delovale resno in predano ter skušale uresničevati nove pobude. Vojne takrat še ni bilo konec in leta 1993 je bila v skladu z novo ureditvijo lokalne samouprave ustanovljena Občina Grožnjan. To mestece je tedaj z različnimi pobudami skušalo ohraniti svoj sloves mesta, po- svečenega umetnosti.
Številni umetniki iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so tam živeli, so morali oditi in veliko galerij je bilo praznih. Po zaslugi umetnikov, ki so si Grožnjan izbrali za stalno bivališče, mednaro- dne organizacije Glasbena mladina in delovanja občinske galerije “Fonticus” smo prebrodili tiste težavne trenutke. Novoustanovljena grožnjanska občina pa je prizadevno spodbujala mnoge kulturne pobude, ki so se skozi leta razvijale in postale privlačne tudi za številne umetnike, živeče izven območij, na katerih je v zgodovini bivala in delovala Italijanska Narodna Skupnost na Hrvaškem in v Sloveniji. Umetniki ne prihajajo na Ex tempore le zaradi visokih nagrad in ugleda, ki ga prinaša zmaga, temveč zato, ker je to priložnost za druženje, praznovanje, srečevanje novih ljudi, povečanje prepoznavnosti, pretakanje ustvarjalnih energij. Slikoviti Grožnjan, ki ga preplavi veselje, postane galerija pod milim nebom, njegove ulice in majhne trge obarva tisočero barv.