— Eugen Borkovsky
Umetnik in likovni kritik
Grožnjan velja od leta 1965 dalje za „Mesto umetnikov“.
Iz takratne sprva likovne kolonije je nastalo mesto, v katerem likovni umetniki stalno prebivajo in ustvarjajo. Kasneje so se jim pri- družili še glasbeniki, sledile so gledališke in ostale predstave. V minulih petdesetih letih se je v Grožnjanu veliko spremenilo. Nekateri umetniki so ga zapuščali, novi so prihajali, tekoča likov- na produkcija pa je bila ves čas na ogled v mestni galeriji Fonticus. Pred devetnajstimi leti je v organizaciji Italijanske Unije in Ljudske Univerze v Trstu nastal Ex tempore Grožnjan, ki kraju še dodatno daje značaj Mesta umetnikov. Med trajanjem prireditve se umetniki preselijo na ulico in naenkrat postanejo opazni. Za razliko od glasbenikov, ki jih lahko slišimo med vajo in s svojim igranjem povsem zapolnijo prostor na koncertih, je ustvarjanje likovnega umetnika tiho in ne- opazno. Odvija se v ateljejih, slikarskih delavnicah in studijih. Trenutek ustvarjanja je očem skrit in ločen, razstava pa edini trenutek pojavljanja, stika in predstavitve. Ex tempore tako spodbuja umetnike k stiku z obiskovalci. Biti v Grožnjanu med njegovim potekom je vsakokrat posebno doživetje. Mesto takrat preplavijo kreativni ljudje, muze, spremljevalci in opazovalci. Ulice in trge napolnijo umetniška dela.
Sodelovati v kakršnemkoli ocenjevalnem sestavu vedno predstavlja odgovornost. Še zlasti, ko gre za ocenjevanje ustvarjalnih del. V športu je lažje in enostavneje: kdor prvi priteče v cilj, zma- ga. Ko pa imate pred seboj 586 razstavljenih del približno petstotih umetnikov, kot se je pripetilo v Grožnjanu leta 2012, naloga ni preprosta. Med kratko, a intenzivno likovne akademijo v okviru Ex tempora nastajajo dela širokih umetniških razsežnosti. Povsem začetniškim in amaterski iz- delkom sledijo impresivna in v vseh pogledih pomembna umetniška likovna dela. Kot ocenjevalec ste dolžni umetniška dela upoštevati kot predstavitveni cikel, znotraj katerega je potrebno poiskati visoke domete. Ocenjevalec ni obremenjen z balastom informacij, saj umetni- ki svojih del ne podpisujejo na prednjem delu platna. V določenih primerih je ocenjevalec dolžan pozabiti tako prepoznavne stilske značilnosti posameznega avtorja in se je dolžan osredotočiti na primerjavo z ostalimi deli. Lahko se pripeti, da vas zmede živahnost in šokira različnost pristo- pa pri ustvarjanju dela. Dolgoletno delovanje na področju likovne kritike in postavljanja razstav pa lajšata izvajanje selekcije, saj se na podlagi izkušenj hitro izoblikuje vtis o likovni kakovosti posameznega dela. Na Ex temporu se tudi dogaja, da priznani umetnik trenutno ni navdihnjen za ustvarjanje in njegovo delo nudi manjšo intenziteto dojemanja. Umetniku, ki je šele na začetku umetniške poti, ali ljubiteljskemu umetniku se lahko posreči iz- govor kreativnosti. Zagotoviti, da se bo ime umetnika skladalo z določenim umetniškim delom, je nemogoče. To pride do izraza po opravljenem izboru oziroma selekciji, ko se razkrivajo imena avtorjev del. Razlika je v postavitvi, saj ne gre za umirjeno belino galerije, temveč o živo pisanem, arhitektur- nem in zgodovinskem ozadju, na katerem je ponujeno umetniško delo, ter o trenutni svetlobi, ki osvetljuje delo v določenem delu dneva. Odgovornost žirije je posledično večja. Razveseljivo je, ko se po nekaj napornih krogih ocenjevanja, ob podelitvi nagrad, ne počutiš krivega zaradi napačne ocene. Iskrenost, izkušenost in likovna pronicljivost članov žirije so vedno na preizku- šnji. Pravih umetnikov ne morete prevarati, kot tudi ne smete prevarati kakovostne produkcije.