{"id":5839,"date":"2021-06-04T05:16:07","date_gmt":"2021-06-04T05:16:07","guid":{"rendered":"https:\/\/extempore.hr\/roberto-ambrosi\/"},"modified":"2021-10-13T09:38:03","modified_gmt":"2021-10-13T09:38:03","slug":"roberto-ambrosi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/extempore.hr\/sl\/roberto-ambrosi\/","title":{"rendered":"Roberto Ambrosi"},"content":{"rendered":"

<\/div>\n<\/div><\/div>
<\/span><\/div><\/div><\/div>

\u2014\u00a0Roberto Ambrosi<\/p>\n<\/div>

Spomini na zlata leta
\nReka, Pala\u010da Modello, leto 1994:<\/p><\/h2><\/div>

…Na sede\u017eu lokalne Italijanske Skupnosti in Italijanske Unije se je pravkar zaklju\u010devala seja, na kateri so nam, \u010dlanom Komisije za umetnost, zaupali nalogo. Naka- zali naj bi nove smernice in strategije, s katerimi bi pritegnili \u0161irok nabor umetnikov italijanske na- rodnosti, ki je po znanih tragi\u010dnih dogodkih v za\u010detku 90. let ostal dezorientiran in zmeden. \u0160lo naj bi za novo umetni\u0161ko prebujenje, ki bi predstavljalo prostor soo\u010denja in dialoga in bi potrdilo kulturni preobrat na obmo\u010dju, ki je kon\u010dno odprto za spodbujajo\u010de nove vplive in izmenjave. Tako je bila opredeljena sr\u010dika projekta.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

I<\/span>stega dne sva se s Sergiom Molesijem sestala z Erno Toncinich, \u010dlanico Komisije in dobro po- znavalko lokalne umetni\u0161ke stvarnosti. Sprejela naju je zelo prisr\u010dno in v spro\u0161\u010denem vzdu\u0161ju smo tistega ve\u010dera nanizali veliko idej, iz katerih sta se izoblikovala dva pomembna predloga: prvi se je nana\u0161al na ustanovitev \u00bbumetni\u0161kega kro\u017eka\u00ab, ki bi se posve\u010dal razli\u010dnim podro\u010djem kulture, kar je kasneje pripeljalo do ustanovitve kro\u017eka \u00bbCenacolo\u00ab. Druga zamisel je bila, da bi razpisali mednarodni slikarski Ex tempore. Ta naj bi bil odprt za vse in bi predstavljal kulturno- -umetni\u0161ko izlo\u017ebo \u0161ir\u0161ega dometa. Obenem bi z lokalno in dru\u017ebeno vpetostjo dogodka prite- gnili k sodelovanju celotno skupnost, tudi z vzpostavitvijo spremljajo\u010dih prireditev. Kot lokacijo sem predlagal Gro\u017enjan, presti\u017eno mestece, ki se razteza na hribovitem obmo\u010dju predela Buj, mestece umetnikov, arhitekturni biser v \u010dudovitem naravnem okolju. Tako je nastal gro\u017enjanski Ex tempore, ki letos obele\u017euje \u017ee 20. edicijo. Spomnim sem, da se nam je ob povratku prazni\u010d- no osvetljeno nogometno igri\u0161\u010de Kantrida zazdelo kot znak, da smo na dobri poti in bo pobuda uspe\u0161na. Naslednje jutro smo na\u0161 predlog predstavili vodstvu Ljudske Univerze v Trstu in kot je bil obi\u010daj, so po skoraj takoj\u0161njem soglasju pospe\u0161ili vse birokratske postopke z namenom, da smo lahko \u017ee v nekaj dneh pri\u010deli z operativno fazo projekta. Pri tem gre \u0161e zlasti zahvala daljno- vidnosti in naklonjenosti predsednika Bruna Maierja in tajnika Luciana Rossita, ki ga je odlikoval izrazit \u010dlove\u0161ki \u010dut, razgledanost ter izredne organizacijske in vodstvene sposobnosti. Z leti je vzpostavil sodelovanje z najbolj uglednimi osebnostmi iz sveta kulture, ki so vselej z naklonjeno- stjo sodelovali pri pobudah omenjene univerze. Zahvaljujo\u010d tak\u0161ni vodstveni strukturi je Ljudska Univerza v Trstu postala nepogre\u0161ljiva opora v na\u0161em \u0161irokem in edinstvenem prostoru, polnem plodnih pobud in predlogov. S svojo strokovnostjo je pristopila k pobudi z vso predanostjo, ne da bi se ozirala na lastne interese, ter nas podprla pri izvedbi naloge. Nepozaben je spomin na prvo edicijo Ex tempora, leta 1994. Ob nekaj redkih son\u010dnih \u017earkih je bil glavni junak tiste sve\u017eo, sive jesensko nedelje de\u017e, ki pa ni mogel uni\u010diti vzdu\u0161ja. \u017dirija je za zmagovalko razglasila Dario Vlahov, mlado in \u017ee uveljavljeno slikarko iz Reke, ki nas je \u017eal pre- zgodaj zapustila. Naj bo njeno ime tudi edino izmed vseh nagrajencev iz minulih dvajsetih let, ki ga imenujem, saj ne bi \u017eelel koga izpustiti. Od prve edicije Ex tempora pa do danes je \u0161tevilo udele\u017eencev izjemno naraslo. Prav tako pri- spevek Istranov in prisotnost obiskovalcev, ki u\u017eivajo v vzdu\u0161ju edinstvenega skupnega praznika, kjer se v eno stapljata umetnost in teritorij. Naj postre\u017eem z nekaj pomembnimi podatki: od pribli\u017eno 50 udele\u017eencev na prvi ediciji je \u0161tevilo na zadnjih edicijah naraslo na petsto. Vse edi- cije odlikuje visoka umetni\u0161ka vrednost, kar predstavlja spodbudo za nadaljnjo rast ljubiteljskih slikarjev in za\u010detnikov, kar je bilo tudi vodilo na\u0161e Komisije za umetnost \u017ee od samega za\u010detka. Komisija je bila za tem ukinjena in nikoli ve\u010d ustanovljena. Vendar pa je ideja obrodila sadove, kar nam daje posebno uteho. Naj se za konec, z vso potrebno odgovornostjo, dotaknem \u0161e \u010dlanov posameznih \u017eirij. Ti so v minulih letih nesebi\u010dno delili z nami svoje sposobnosti, znanje in kriti\u010dne kompetence. To so po- samezniki, ki jih odlikuje visoka kulturna raven, so najbolj\u0161i , ki jih premoremo na na\u0161em obmo\u010dju in jih navkljub ugledu ne bom imenoval. Prav tako, kot nisem \u017eelel izpostavljati ime nagrajenih umetnikov. Toda dovolite mi izjemo: Sergio Molesi. To je zgodovina, vse ostalo pa kronika.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":1,"featured_media":5841,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[78],"tags":[],"class_list":["post-5839","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-o-extemporeu-sl"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/extempore.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5839","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/extempore.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/extempore.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/extempore.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/extempore.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5839"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/extempore.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5839\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5973,"href":"https:\/\/extempore.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5839\/revisions\/5973"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/extempore.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5841"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/extempore.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5839"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/extempore.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5839"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/extempore.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5839"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}