{"id":5822,"date":"2021-09-16T10:51:16","date_gmt":"2021-09-16T10:51:16","guid":{"rendered":"https:\/\/extempore.hr\/grisignana\/"},"modified":"2021-10-28T13:52:26","modified_gmt":"2021-10-28T13:52:26","slug":"groznjan","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/extempore.hr\/sl\/groznjan\/","title":{"rendered":"Gro\u017enjan"},"content":{"rendered":"

<\/div><\/div><\/div>
<\/span><\/div><\/div><\/div>
<\/span><\/div><\/div><\/div>

Zgodovina Gro\u017enjana<\/h1><\/div>

Ob\u010dina Gro\u017enjan je dosegla pomemben gospodarski razcvet v \u010dasu avstrijske nadvlade. Z izgradnjo ozkotirne \u017eeleznice, imenovane “Parenzana” (1902), sta se tu okrepili trgovina in kmetijstvo. Vino, olj\u010dno olje, jajca in ostali kme\u010dki pridelki so si z novo prometno povezavo zlahka utrli pot do tr\u017enic v Kopru in Trstu. Po podatkih iz popisa prebivalstva leta 1910, je v mestu Gro\u017enjan tedaj \u017eivelo 1.658 prebivalcev, na celotnem ozemlju ob\u010dine pa 4.028. V Gro\u017enjanu so neko\u010d imeli svojega zdravnika, po\u0161to, \u0161olo, odvetnika, notarja, oljarno, pekarno, \u017eivilsko trgovino, trgovino z obla\u010dili, dve mesnici, nekaj gostiln in \u0161tevilne obrtnike – \u010devljarje, kova\u010de, kroja\u010de, mizarje … ><\/p>\n<\/div>

Nadaljujte z branjem<\/span><\/i><\/a><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

<\/h2><\/div>

Zaton Avstro-ogrske in priklju\u010ditev ozemlja Kraljevini Italiji ter svetovna gospodarska kriza so te kraje mo\u010dno zaznamovali. Zaradi te\u017ekih gmotnih razmer so se \u0161tevilne dru\u017eine, ki so tu prebivale, v za\u010detku 20. let prej\u0161njega stoletja za\u010dele mno\u017ei\u010dno odseljevati. Veliko jih je za zaslu\u017ekom od\u0161lo v Trst, pa tudi dlje, v \u010dezmorske kraje. Glavni istrski vodovod, ki je bil zgrajen v \u010dasu Kraljevine Italije in se je raztezal od Buzeta do morja, je potekal tudi skozi Gro\u017enjan.Ve\u010dji kraji v ob\u010dini so poleg vodovoda tedaj dobili tudi elektri\u010dno napeljavo, dolino reke Mirne pa so izsu\u0161ili. Leta 1943, ko je v Italiji padel fa\u0161izem, je v tukaj\u0161njih krajih pri\u0161lo do narodnoosvobodilnega upora: Hrvatom in Slovencem so se pridru\u017eili tudi italijanski antifa\u0161isti, ki so se do leta 1945 borili proti nem\u0161ki okupaciji. \u00a0<\/span><\/p>\n<\/div>

Nadaljujte z branjem<\/span><\/i><\/a><\/div><\/div><\/div>
<\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
<\/span><\/div><\/div><\/div>

<\/h2><\/div>

Leta 1965 je bil Gro\u017enjan razgla\u0161en za “MESTO UMETNIKOV”. Prav umetniki so bili tisti, ki so mestu vdahnili novo \u017eivljenje in ga re\u0161ili pred propadom. \u0160tevilni, ki so ustvarjali pod okriljem Zveze dru\u0161tev slovenskih in hrva\u0161kih likovnih umetnikov, so v mestecu odprli svoje umetni\u0161ke delavnice in galerije. Umetni\u0161ko dejavnost je vodil in koordiniral kipar Aleksandar Rukavina. Umetni\u0161ka kolonija, ki so jo v starih zapu\u0161\u010denih hi\u0161ah zasnovali umetniki sami, je s\u010dasoma postala prebivali\u0161\u010de in kraj ustvarjanja \u0161tevilnih slikarjev in kiparjev.<\/p>\n<\/div>

Nadaljujte z branjem<\/span><\/i><\/a><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

<\/h2><\/div>

Septembra 1943 je Ljudski odbor za osvoboditev Istre v Pazinu razglasil priklju\u010ditev Istre k mati\u010dni Hrva\u0161ki. Resolucijo je potrdil novoustanovljeni Ljudski osvobodilni odbor, nato pa \u0161e Nacionalni\u00a0 <\/span>protifa\u0161isti\u010dni svet ljudske osvoboditve Hrva\u0161ke (ZAVNOH) in Antifa\u0161isti\u010dni svet narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ).<\/p>\n<\/div>

Nadaljujte z branjem<\/span><\/i><\/a><\/div><\/div><\/div>
<\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
<\/span><\/div><\/div><\/div>

<\/h2><\/div>

Leta 1947 je bila v Parizu podpisana mirovna pogodba z Italijo, po kateri so Istro razdelili med Jugoslavijo in Svobodnim tr\u017ea\u0161kim ozemljem. Le-to se je delilo na cono A, ki jo je upravljala anglo-ameri\u0161ka vojska, in cono B, ki je spadala pod upravo jugoslovanske vojske. Gro\u017enjan je pripadel coni\u00a0 B. Z Londonskim memorandumom, podpisanim 5. oktobra 1954, je bila cona A dokon\u010dno dodeljena Republiki Italiji, cona B pa Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.\u00a0V Gro\u017enjanu sta danes uradna jezika hrva\u0161\u010dina in italijan\u0161\u010dina; sporazumevanje v sloven\u0161\u010dini prav tako poteka brez te\u017eav. Komuniciranje v ve\u010d jezikih je tu povsem obi\u010dajno.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"100-width.php","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-5822","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/extempore.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/5822","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/extempore.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/extempore.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/extempore.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/extempore.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5822"}],"version-history":[{"count":19,"href":"https:\/\/extempore.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/5822\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6112,"href":"https:\/\/extempore.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/5822\/revisions\/6112"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/extempore.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5822"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}