— Tullio Vorano
Umetnostni zgodovinar
Nadvse uspešno in nad vsemi pričakovanji smo prispeli do 20. izvedbe grožnjanskega Ex tem- pora.
Preminuli prof. Sergio Molesi, eden izmed pobudnikov prireditve in redni član ocenjevalne komisije, je ob 4. izvedbi prireditve leta 1997 označil njen neverjetni vzpon kot “nor” in ob tem zmagoslavno vzkliknil “aleluja”. Izplen tega izjemnega praznika slikarstva in umetnosti na splo- šno, kot tudi vseh spremljajočih dejavnosti, je zares edinstven: na njem je doslej sodelovalo preko dva tisoč slikarjev s preko štiri tisoč razstavljenimi deli. Povsem razumljivo je, da so organi- zatorji (Italijanska Unija iz Reke, Ljudska Univerza v Trstu, Skupnost Italijanov iz Grožnjana in Ob- čina Grožnjan) lahko upravičeno ponosni na dosežene rezultate in na mestu je, da Ex temporu voščimo tudi v bodoče še veliko uspehov.
Razstava dveh najvišje ocenjenih del iz vseh minulih izvedb Ex tempora je priložnost za premor in razmislek. Po matematičnih pravilih bi morala razstava obsegati skupno 38 umetniških del, vendar je bilo iz različnih razlogov danih na ogled »zgolj« 34 del. Potrebno se je vprašati po razlogih za takšno odsotnost in za tem oblikovati orodja, s katerimi se bomo v prihodnje izognili tovrstnim odsotnostim. V vsakem primeru obsega razstava veličastno zbirko sodobne istrske umetnosti, nedvomno tudi čezmejne, saj so še pred padcem meja svoja dela prispevali umetniki treh sosedskih držav – Hrvaške, Slovenije in Italije. V tem smislu predstavlja umetnost najbolj pristen izraz vizualne in obenem duhovne večkulturnosti. Zanemarjajoč navedeno, a veljavno konotacijo, predstavlja razstava tako posamično kot skupno, kot celota, visoko umetniško vre- dnost, ki jo je potrebno z vso odgovornostjo ohranjati in varovati. Smiselno je torej natančno razmisliti in poiskati najboljše rešitve, kako to zagotoviti. Po mojem mnenju ne gre zanemariti zamisli o stalni zbirki, v obliki umetnostne galerije.