Ta prireditev, ki je nastala 1994, ob tridesetletnici sodelovanja med Ljudsko Univerzo iz Trsta in Italijansko Unijo, je ves čas ohranjala prvotni naboj, usmerjen v promocijo in uveljavljanje likovne umetnosti „sonarodnjakov“, ob tem pa se je širila v prostor današnje evroregije, ki povezuje itali- jansko, slovensko in hrvaško državo z bližnjimi državami združene Evrope. Od samega začetka je grožnjanski Ex tempore doživljal izreden uspeh ter predstavljal kulturni in družbeno-ekonomski fenomen mednarodnih razsežnosti, saj je omogočal komunikacijo, kon- senz, povezovanje, razvoj in navsezadnje „prerod“ srednjeveškega mesteca v srednji Istri, ki je danes „mesto, posvečeno umetnosti“, sprva pa je bilo tudi žrtev negativnih demografskih gibanj, ki so v splošnem zaznamovala te kraje v drugi polovici 20. stoletja. Čeprav se je Ex tempore pojavil kot pobuda, namenjena ustvarjalcem Italijanske Narodne Sku- pnosti v Istri in na Reki, se je takoj in brez zadržkov odprl umetnosti, ki ne pozna meja ali „misel- nih omejitev“ manjšine oziroma večine. Konstruktivno in živahno sodelovanje istrskih regionalnih ter grožnjanskih občinskih oblasti, vse- skozi usklajeno z zmožnostmi lokalne Italijanske Skupnosti, so le še okrepila prizadevanja in vložek (ne le finančni) italijanske vlade, ki sta ga omogočila partnerstvo Italijanske Unije in tržaške Ljudske Univerze, ter Pokrajine Furlanije Julijske krajine. Zelo kvalificirane strokovne žirije, katerih predsedniki oziroma člani so bili ugledni umetniki, lite- rati in umetnostni kritiki, kot so Sergio Molesi, Erna Toncinich, Ugo Carà, Ottorino Stefani, Giuse- ppe Zigaina, Toni Biloslav, Ervin Dubrović, Daina Glavočić, Bruno Chersicla in še mnogi drugi, so zagotavljale visoko raven prireditve in jo ponesle v elitne mednarodne okvire. O tem pričajo tudi spremni dogodki Ex tempora, denimo tematske in skupinske razstave, aka- demska srečanja in predavanja o umetnosti, umetnostni zgodovini in kritiki, ki potekajo ob vsa- kem Ex temporu in pogosto nastajajo v sodelovanju z italijanskimi kulturnimi in znanstvenimi ustanovami, kot so tržaška Univerza, krožek Istra in IRCI (Regionalni inštitut za istrsko, reško in dalmatinsko kulturo), kar je v sozvočju s temeljnim poslanstvom Kulturne in umetniške ustanove Ljudska Univerza v Trstu. Ob dvajseti obletnici, ki jo bosta pospremila natis te knjige in otvoritev istoimenske razstave v Grožnjanu, pa je prejkone potreben razmislek o tem, koliko lahko še „da“ in kakšne cilje lahko doseže grožnjanski Ex tempore. Dvajset let je kar dolgo obdobje: pomeni utrditev izkušnje in izvrstno izhodišče za prihodnost, ko se bodo vrstili novi Ex tempori, brez prekinitve, sredi najrazličnejših družbenopolitičnih, kul- turnih, ekonomskih, socialnih in umetniških gibanj znotraj „naše“ regije, ki ima strateško vlogo v geopolitični dinamiki nove Evrope. V lastnem imenu in imenu Ljudske Univerze iz Trsta naj Ex temporu zaželim, da bi skozi priza- devanja institucionalnih partnerjev, predvsem pa zaradi zanosa vseh tistih, ki so ga in ga bodo ustvarjali, uzrl in dosegel še veliko ciljev, povezanih s sodelovanjem in mednarodnim priznanjem.