— Stane Bernik
Grožnjan, ki smo ga sredi šestdesetih let poimenovali mesto umetnikov,…
…,je zrasel iz urbanega istrskega izročila stoletij. Takrat so hrvaški, slovenski in vojvodinski likovni umetniki z naselitvijo skoraj zapuščenega istrskega mesteca pričeli njegovo revitalizacijo in obnovo ter sproščeno spodbudili razvoj umetniškega življenja, ki se je z odmevno dejavnostjo kar hitro prepoznav- no vrisalo na evropski kulturni zemljevid.
Sprožena inventivna in pestra ustvarjalna dejavnost je vzburila kraj, ga bivanjsko povezala in mu vtisnila poudarjeno avtentično vsebino, ki je s plodovi- to likovno ustvarjalnostjo: ateljejskim in krajinskem slikanjem, kiparjenjem, keramiko, fotografijo in novimi medijskimi praksami ter z zgoščenim razstavljanjem v domačih galerijah in nastopi gostujočih in povabljenih uveljavljenih umetnikov v številnih galerijah, postalo pomembno in prepoznavno kulturno središče. Pomemben prispevek k razvoju je bila odmevna mednarodno organizirana hrvaška glasbena mladina s svojim močnim dejavnim središčem. Program se je v različnih oblikah razširil s filmom, arhitekturo, jazzom in drugimi že utečenimi kulturnimi de- javnostmi (s poletnimi šolami, razstavami, festivali, srečanji in predavanji)… V marsičem se je družbena podoba Grožnjana spremenila, mestece je naraslo in se smotrno zgostilo, (domači in mednarodni) turizem ji prek leta daje vselej nove vsebinske razsežnosti in šrši pomen, k čemur izdatno prispeva prav gotovo ohranjeni utrip iz zgodovinsko overjenih grožnjanskih kulturnih vsebin in posodobljenih ciljnih smotrov. Artikulirati želim grožnjanski Ex tempore, o katerem teče beseda, ki se napoveduje kot njegova dvajseta manifestacija. Želim spomniti na njegov vsebinski smoter iz samega začetka, ko je bil Ex tempore vsebinsko povezan z Grožnjanom in Istro, na njeno vizualno prepoznavno sporočilnost, kot so jo kdaj pa kdaj v tej podobi ustvarjalci znali samoniklo spoznati in jo v nagovoru občuteno in likovno prepričljivo udejanjiti. V zavezanosti is- temu cilju in tako zastavljeni ustvarjalni rezultanti se zmore specifičnost slikarskih manifestacij Ex tempore še vnaprej uresničevati kot avtentično usmerjena izpovednost. Na njih so bile umetnice in umetniki, ki so si uspešne prizadevali iskreno in predano ustvarjati refleksiven diskurz slikarskih prireditev Ex tempore. Sredi tega premišljanja se globoko poklanjamo spominu prezgodaj umrle izjemne ustvarjalke: slikarke in oblikovalke Darie Vlahov Horvat (1966-2013), vsestransko nadarjene in nadvse tan- kočutne umetnice, ki je svoji zgovorni vizualni pripovedi vdihnila magično doživet in snovno neizbrisno zaznamovan slikovni odtis. Vseskozi je kazala značilno izvirno in zagonetno prežeto pripovednost, globoko izraženo z znakovno slikarsko govorico sublimnega prepleta, posebej z istrsko svetlobno in barvno izraženo sporočilnostjo, kakor jo je poglobljeno upodabljala v svo- jem zaokroženem slikovitem ciklu “Potovanje skozi svetlobo in srebro”… Ohranili jo bomo v neizbrisnem spominu kot verodostojno, drzno in svobodno ustvarjalko. Daria se je rada udeleževala slikarskih delavnic Ex tempore, bile so izzivalna soočenja z vabljivo in pestro razsežnostjo kulturne krajine. Pogosto se je udeleževala istrskih prireditev, zlasti odmevno pa v Grožnjanu, na katere je bila vselej občuteno navezana. Pričevanje te ustvarjalne volje sta zgledno zaznamovali tudi njeni odmevni zmagi na grožnjanskih ex temporih 1994 in 2009.