Ob zavesti, da je bil Ex tempore zasnovan v okviru Italijanske narodne Skupnosti kot njeno darilo vsem narodom in kulturam, ki sobivajo v stiku na območju geografskega trikotnika med Hrvaško, Slovenijo in Italijo ter še mnogo širše, sem se najprej zavzela, da je prireditev dobila enovito vi- zualno identiteto. Eno naših najbolj uveljavljenih likovnih umetnic, Dario Vlahov, sem nagovorila, naj ustvari plakat, s katerim bi natanko prikazala duha Ex tempora. Daria je seveda zadela v črno in oblikovala navdahnjen plakat, na katerem je s skopimi in preprostimi potezami predočila spo- ročilo tega praznika umetnosti ter združila sodobnost in tradicijo. Prizadevala sem si poskrbeti za podrobnosti, ki ustvarjajo razliko, vdahniti kanec modernosti in svetovljanstva spremnim prireditvam, ki potekajo v času Ex tempora, poskušati izstopiti iz folklorne zasnove, ki je deloma zaznamovala njegove prejšnje izvedbe. Organizirali smo zlasti jazzovske in etnojazzovske koncerte (tu se spominjam uspešnega nastopa Tamare Obrovac in njenega Transhistria Ensemble) ter pripravljali tudi projekte fizičnega gledališča in gledališča na posebni lokaciji, pri čemer smo sodelovali z ustvarjalci, katerih delo sloni na raziskovanju in ek- sperimentiranju, kot je znana reška gledališka skupina Trafik. Passegiada Istriana (Istrski sprehod) je bil projekt poezije v gibanju, v katerem smo s plesalcem in koreografom Žakom Valento, za- grebško plesalko Ivo Nerino Gattin in oblikovalcem svetlobe Denijem Šesnićem spremenili ves Grožnjan v prizorišče in povabili publiko, naj nam sledi po posebnih poteh luči, ki so nastale kot plod prostorskega ter svetlobnega raziskovanja istrske pokrajine in Grožnjana. Pomembno vlogo so imele tudi razstave in knjižne predstavitve. Nismo se odpovedali niti pridihu zdrave ljudske radoživosti: poživila je srečanja med umetniki in obiskovalci, ki se Ex tempora zmeraj udeležijo v velikem številu.Nekajkrat so Ex tempore, ki se tradicionalno odvija ob koncu septembra, pokvarile nevihte in nenehen dež. Toda niti neprijazno vreme ni ustavilo umetnikov, ki so se (morda še bolj zagna- no) odzvali na povabilo organizatorjev, in obiskovalcev, ki so z dežniki v rokah vseeno preplavili uličice prekrasnega istrskega mesteca. Kako nas ne bi ganila vsa ta strast, to iskreno izkazovanje ljubezni do umetnosti, do Grožnjana in do Istre, ljubezni do prireditve, kot je Mednarodni slikarski Ex tempore, ki se je očitno rodil in rasel pod srečno zvezdo!